Ljubezen na dlani

Lahko sem …

Lahko sem sama nebeška milina
srce, ki v celoti le zate utripa
z menoj dotikaš lahko se nebes
ko odvzemam težo najinih teles.

Lahko sem dobrota, roka v stiski
glas razuma, jasne misli
s srcem stopim ti v bran
odženem strah in bolečino stran.

Lahko sem kaplja, potok bistri
reka, morje, ki čustva čisti
lahko sem val, njegova moč
gora, puščava ali skrivnosten gozd.

Lahko sem toplina sonca, ki te greje
lahko sem zvezda, ki ljubezen seje
lahko sem nebo, dežna kaplja
lahkotnost tvojega koraka.

Lahko sem ogenj, moč vulkana
strast, ki v hipu je prižgana
vse bolj lačen mojega si dotika
stvarnost tla pod nogami ti umika.

Ob meni sebe lahko spoznavaš
vse kar prejemaš, vame oddajaš
kar je slabo, v luč spremenim
v objemu ljubezni te raje držim.

Potovanje v notranjost globin

Gledam vase odprtih oči
pred menoj vesolje, zvezdne poti
v lune siju so skriti prehodi
vizija sanj, ki hrepenenje jih vodi.

Z jutrom rojevam se v toplini
s prvimi žarki, petjem ptic, tišini
nevidna teža jemlje slovo
s sebe slečem začasno telo.

Obiščem kotičke vidne očesu
kot kristalna solza odzvanjam v ušesu
valovi besnijo v moji bližini
sežem do dna v srčni globini.

Zajemi sapo, že prihajam
z vročinskim valom svoj prihod naznanjam
na prsih občutek, da nisi sam
ljubezen pretočiš v svojo dlan.

Z globokim vdihom vrnem težo
peresno lahkemu telesu
zaključim svoje potovanje
na varno shranim skrite sanje.

V notranjosti gozdne poti

Sestavljena iz prašnih delcev
srkam sok iz korenin
zadrhtim ob vonju gozda
na prsih pečat tvojih stopinj.

Z navdušenjem usmerjam pogled vate
ko skušam objeti ljubezen, ki v tebi tli
seme ob združitvi kaplje vode
rojeva čudež, del sebe ti podari.

V svojem svetu

Kot list sem na veji drevesa
kot žarek sonca, ki ustvarja čudesa
kot kaplja na vroči koži
kot melodija, ki z vetrom kroži
kot ptica sem visoko v letu
v sanjah, v svojem svetu.

V tišini dneva

V tišini dneva dih življenja
oživlja v meni vsemogočno ljubezen.

Preko zlatih niti svetlobnega pajčolana
preko žuborečih slapov kristalnih solza
preko bobnečih valov prebujene strasti
polet s krili ljubezen dokončno osvobodi.

Preko zavetja pod krošnjo drevesa
preko melodije ptičjega petja
kot notranja moč mogočnih gora
kot vztrajnost deročih voda.

Si sam poljub božanske miline
najnežnejši dotik iz srčne globine
nežen utrip v objemu energij
v romantični noči zvezdni si sij.

V tišini dneva dih življenja
oživlja v meni vsemogočno ljubezen.

Svet tišine

Sem le misel, ki je vzvalovila v dihu vesolja
zrak, ki polni pljuča
voda, ki se pretaka po žilah
ogenj zaneten s poljubi
tla rodovitna modrosti.

Vse to v vdihu jutranje svežine.

Utrip srca narazen

Tvoje stopinje občutim
prišel si, prišel si od daleč
neutrudno stopaš naprej
ves žareč od miline.

Tvoje seme ljubezni že klije v meni
raste kot mogočno drevo
polno skrivnosti, modrosti
da njena moč ne ugasne.

V meni si
noben dotik ne seže tako daleč
in hkrati tako blizu
temu prostoru v katerem prebivaš.

Z vsakim novim utripom vem
da si z menoj
zdaj, tukaj
kjer je večen tvoj dom.

Krila ljubezni

Občutim te, k tebi vodi me pot
k svetlobi, v zavetje tvojih rok
k toplini, bitju tvojega srca
k milini, solzi za dvigovanje duha.

Pogled v tvoje svetleče oči
umirja vse kar v meni živi
mehkoba tvojega glasu
odpelje me v ocean miru.

Lahkotno kot pero drsim
vse ljubim, v vsem živim
daješ mi krila, duša lebdi
jaz sem v tebi in v meni si ti.

Close Menu